Boštjančič: Varčevalni ukrepi resorjev niso dovolj, vlada v iskanje novih rezov
Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal nadaljevanje pogovorov o tem, kaj morajo resorji še pripraviti za znižanje javnofinančnih odhodkov.
Ukrepi, ki so jih nekateri resorji in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravili za znižanje javnofinančnih odhodkov, ne zadostujejo, je danes v Bruslju povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Tako bi lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, na naslednjih sejah sprejela tudi sklepe o tem, kaj morajo resorji še pripraviti, poroča STA.
Kot je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU v Bruslju spomnil Boštjančič, je vlada v začetku aprila ob seznanitvi z osnutkom letnega poročila o napredku, v katerem država vsako leto Evropski komisiji poroča o skladnosti s fiskalnimi zavezami na ravni EU, predlagateljem finančnih načrtov in ZZZS naložila, naj pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za znižanje finančnih posledic za državni proračun.
“Nekateri so jih že pripravili, verjamemo pa, da je to premalo. Tako da bomo v naslednjih dneh, seveda v okviru svojih pristojnosti ministrstva za finance, nadaljevali z razgovori, verjetno pa tudi s sklepi na naslednjih sejah vlade o tem, kaj morajo posamezni resorji pripraviti,” je po pisanju STA povedal Boštjančič.
Kaj kaže letno poročilo o napredku
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je letno poročilo o napredku 2026 v Bruselj poslala pred manj kot enim tednom. V njem ugotavlja, da je bila dejanska rast tako imeno očiščenih izdatkov že lani nekoliko višja od omejitve po pravilih na ravni unije, ob upoštevanju nižje rasti očiščenih izdatkov v letu 2024 in nacionalne odstopne klavzule, ki velja za povečane izdatke za obrambo, pa je bila realizacija še znotraj dopustnih odstopanj.
Ocene fiskalnih agregatov za letos medtem kažejo precejšnja odstopanja od fiskalnih zavez.
Finančni ministri EU o kriznih ukrepih
Ena osrednjih tem ponedeljkovega zasedanja finančnih ministrov držav območja z evrom in današnjega zasedanja ministrov članic EU je sicer odziv na gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu za EU. Predstavniki Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so v ponedeljek pozvali, da morajo biti ukrepi v podporo gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z visokimi cenami energentov čim bolj ciljno usmerjeni in namenjeni predvsem tistim, ki podporo najbolj potrebujejo.
Kot je povedal Boštjančič, je Slovenija glede na analizo IMF med državami EU na tretjem mestu po višini stroškov ukrepov, ki jih je sprejela za ublažitev posledic krize. Gre predvsem za znižanje trošarin in oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za določene naftne derivate. Minister je pri tem priznal, da gre za splošna ukrepa, ki nista ciljno usmerjena, še navaja STA.
